Can you promise me this.?

To promise not to do a thing is the surest way in the world to make a body want to go and do that very thing. Mark Twain









Je beseda oprosti vedno dovolj, in obljubim vedno zadosti,da ponovno dobimo zaupanje v tisto osebo?
Gledam stare pogovore, stara sms sporočila in se vsakič vprašam, kje si kje je tvoj objem, ki sem ga vsak dan komaj čakala, kje je tisti tvoj nasmeh, ki mi je polepšal vsak dan. Nimam odgovorov mogoče pa si jih le ne prizam. Strah me je spremembe, bojim se vsega kar me čaka v prihodnosti. Včasih se zbudim sredi noči in se zazrem v temo. upam da bom videla kaj me čaka v prihodnosti, a to ni mogoče. Z odhodom ''starih'' in prihodom novih prijateljev se mi zdi, da se vse skupaj le še hitreje premika. Dobivam nek slab občutek o tem zakaj sem izgubila toliko ljudi, in zgodi se tudi da nevem kako naprej. Veš odrivam ljudi od sebe, samo zato ker me je strah da jih bom prizadela. Strah me je da jih bo nekaj prizadelo tako kot so mene prizadele nekatere stvari.Zato potiskam ljudi stran od mene, veš govorim jim naj vedno najprej pogledajo na svoje dobro ampak to je pretežko. Mene so prizadele besede kot so ''zavedno'' in ''obljubim''. Veš zavedno ne obstaja, mladi in neumni smo morda je točno to tisti razlog zakaj si ne upamo naprej, zakaj nas je nekatere strah tega kar nas čaka drugo leto. Beseda obljubim. nima pomena.. vem gledaš čudno v računalnik ampak samo pomisli kolikokrat to je nekdo rekel ''Ja, oblubm'' in kolikokrat je to obljubo prelomil. Nekateri ljudje delajo obljube z razlogom da jih prelomijo, to je bedno, to ni normalno in lahko se izkaže kot tudi zelo boleče za ostale. Veš vsi bi morali premisliti preden nekaj obljubimo. Veš obljubljamo, da se bomo spremenili na bolše- pa nam vedno nekdo stoji na poti, obljubimo, da ne bomo nečesa naredili, ampak s tem ko rečemo tega ne bom nikoli več, to je kot neka spodbuda za naše možgane da nas pripravijo do tega, da to naredimo.Vsi vemo, da vseh naših obljub se pač ne da izpolnit a vseeno jih dajemo.? zakaj nas ne izuči to, da
vedno prizadanemo nekoga nakoncu s svojo, obljubo. Veš ni vredno zakaj ne rečemo preprosto, pridem ne pridem, al pa mogoče nevem. Resno zdi se mi totalna bedarija obljubit stvar za katero nevemo, če bo resnična. Miljon ''Zakaj-ev'' niti enega ''Zato.'' Pa vseeno WE ALL BREAK PROMISES, don't deny it.:)

“Love is a promise delivered already broken.”

Not so soon but close enough.

Upam, da me čakaš na drugi strani.

ne to je drugače ni kot ostale zgodbe.

Draga Oti, napisala sem blog s posvetilom tebi, ker mi vedno pomagaš in trpiš ob branju. OBOŽUJEM TE.

Nevem zakaj sem na točki na kateri sem, nevem kako se je zgodilo to, kar sedaj preživljam.

Mogoče je najbolj pametno da začnemo popolnoma na začetku. Spoznala sva se ko sem bila stara 3leta ti pa si jih imel zasabo skoraj 5. Ampak postala sva prijatelja in se na začetku igrala, kasneje skupaj lovila punce ali pa fante in se smejala raznim internim šalam.

No, še bolj na začetku, moje ime je Nataša in ime mojega prijatelja Gal. Skupaj sva dala, dobre in slabe trenutke. Počela sva vse od ležanja pod zvezdami do dolgih pogovorov do sedenja, ko si me učil matematiko. Veš stal si mi ob strani. Morda so ljudje mislili, da si mi kaj veš kotr prijatelj. In zares si mi bil oziroma si mi še zmeraj ti si moj NAJBOLJŠI PRIJATELJ.

Resnica boli, no vsaj ljudi okoli naju je. Veš ko sem napolnina 15 let si mi obljubil, da bo to najboljši rojstni dan nasploh. In tudi vedela sem, da si ti tega zmožen, ker si mi s svojimi dejanji skozi vsa leta življenja dokazoval, da me imaš resnično rad.

Bila je sobota zjutraj, in moja mami je oboževala, to da sem se še zmeraj družila s tabo, saj sta najini mami zelo dobri prijateljici še z osnovne šole.Očitno si ji povedal, kaj si planiral a mi ni zaupala ničesar. Rekla je le, da imam najbolšega prijatelja na svetu in s tem sem se strinjala, veš prvič sem jo slišala reči:

''obdrži ga zavedno, vreden je zlata.''

No, mogoče sem te resnično cenila,sam veš, vsak dan ti povem da te imam rada. Ampak ta trenutek si želim, da nebi bil tako najbolši, in da mi nebi prirejal zabave, da se nebi obremenjeval z vsem s čemer si se.

Bil je najboljši rojstni dan, a tudi zadnji ki sem ga praznovala, veš odpeljali smo se na morje. Nevem kako ti je uspelo, a pripravil si mi kopalke brisačo me prijel in zletela sem v vodo. prišel si mi od zadaj in me objeu in mi rekel vse najboljše najbolša prijateljica moja. Nevem, kaj se je zgodilo, tega nisi še nikoli rekel naglas ampak bila sem vesela, da si veš polepšal si mi dan.

No. temnilo se je in tvoja prijatelja, ki sta naju pripeljala sta prišla nazaj. Rok, tisti, ki je vozil nazaj, zavohala sem ga, veš smrdel mi je po alkoholu in to sem ti tudi zaupala. Pa si se mi le nasmejal in rekel, da on pa že ni tak. No mislila sem si, saj ima prav nebi bil tisti, ki vozi nikoli. vsaj prepričevala sem se v to.

Spala sem na zadnjem sedežu, tebe pa uporabila kot vzglavnik. No, smejal si se mi ampak si tudi ti zaspal na oknu. Nevem kako ti je uspelo ampak spredaj nisem videla čist nič. Spala sva skoraj do Maribora. No vsaj zdi se mi zato. tisti trenutki, ki sledijo so zelo slabo ohranjeni nažalost, ali pa morda tudi na srečo. Zbudila sem se, saj sem imela ravno takrat grozne sanje. S svojim hitrim vstajanjem sem te zbudila.Ampak upam, da mi tega nisi zameril.

Zaspano sem sledila prometu, ni se mi dalo nič. Ampak kar naenkrat me je zaslepila močna svetloba. Spomnim se le krika Roka, Vse kar se je dogajalo naprej nevem. Spomnim se še, da sem se v narobe obrnjenem avtu zbudila in pogledala kje si. Morda bi bilo bolje da se nebi, morda se nebi smela. Veš kričal si od bolečin in bil krvav. Kri je tekle s tebe nisem te prepoznala, a vedela sem, da si borec. Upala, sem da se ne meni ne tebi ne komurkoli drugemu nebi zgodilo nič.

Zdravniki so rekli, da sem verjetno ležala v nezavesti po tem mojem odprtju oči.

Nevem, ali si bil le privid, ali sem se zares zbudila.

Naslednja stvar, ki se je spomnim je bil bel strop in železna postejla. Nekaj časa sem porabila in se zazrla po sobi. Tam v kotu je sedela moja mami. Spala je, in nisem je hotela zbuditi.

Pritisnila sem na rdeč gumb, in jo nažalost zbudila, prihitela je k moji postelji in me objela. Nato so prišli zdravniki in začelo se je večdnevno mučenje na raznih preiskavah. Na srečo sem imela samo manjši pretres možganov in izgubo spomina.

Vem pa, da je bila prva stvari, ko mi je začela mama govoriti, kje se m bila pred nesrečo, ki sem jo vprašala:

''KJE JE GAL.?''

v njenih očeh sem zagledala solze, zagledala sem bolečino in vedela da to ne pomeni nič dobrega.

Umirila se je, počasi mi je povedala:

''Veš Nataša, iz avta so lahko rešili le tebe, edina si kazala znake življenja, Gala so z aparatov izključili ravno na dan, ko si se ti prebudila. Čeprav so tudi nam rekli, da ni veliko možnosti, da se prebudiš.''

Drla sem se, in se nezavedno znašla na kolenih moje oči so same izlivale količine solz, za katere niti vedela nisem, da so možne.

Jokala sem in prejokala več dni skupaj.

BREZ TEBE NISEM NIČ tebe pa ni.:/

Trajalo je več mesecev da sem se pobrala in šele po dveh mesecih sem se vrnila v šolo.

vsi so mi pomagali in hvaležna sem jim zato.

Včeraj je minilo 5let odkar te ni.

Včeraj sem sedela na tvojem grobu, mogoče sem čudna ampak pogovarjala sem se s tabo tako kot vsako nedeljo, povedala sem ti dogodke in upala, da me nekje varuješ in poslušaš.

Vsakič imam občutek, kot, da bi me v srce zadel nož veš hodim okoli s srcem, ki ga polovica pripada tebi, saj SI MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ.

Zakaj se ne poberem, ker verjamem v to da si v vseh malenskostih tega sveta ob meni in da ti kontroliraš, kaj se dogaja z mano.

AMPAK ČE SI SAM REKEL, DA MI ŽELIŠ NAJBOLŠE, ZAKAJ TE NI OB MENI?

vedno ko sedim na grobu in se zazrem v datum

3.1.2006

me zadane, ponovno, realno se zavem da te ni.

ampak veš, ne iščem te v vsakem prijatelju.

KER SI EDINSTVEN

nikoli ne bom našla novega najbolšega prijatelja

KER SI ŠE VEDNO TI

ampak moram naprej

KER BI TI ŽELEL TAKO.

ni malo trenutkov ko zajokam v svoji sobi, ker se spomnim nate ampak kmalu si narišem nasmeh saj se spomnim tvojih besed, ki mi odmevajo v glavi:

''Nati(tako si me klical le ti), tvoj nasmeh mi lahko polepša dan, samo ena solza uniči.''

takrat vzamem v roke medvedka, in se nasmejim, ker vem:

DA SE BOVA PONOVNO SREČALA NEKJE NA DRUGEM SVETU.