dvatisočdvanajst

spoznavanje sveta skozi moje oči? Nekaj nemogočega. Tisto kar je tebi zeleno je morda meni modro, kar se tebi zdi prav, je zame narobe. Vsakič ko kopica ljudi hodi mimo mene razmišljam o tem, imamo morda podobno zgodbo, ali so sreči, morda polni žalosti? Ali enako razmišljajo zame, se jim moja podoba kdaj vtisne v spomin ali pa sem jim ravno tako pomembna kot granitna kocka v centru Ljubljane, zakaj se nihče ne nasmeji kot, da se bo svet vsak čas porušil na njih, morda s svojimi šestnajstimi leti ne vem veliko o življenju, ampak poznam MOJE življenje, vem da nikoli ne bo vse popolno in takoj ko se bom nečesa veselila in bila zaradi tega srečna se bo zgodilo nekaj groznega in za moje pojme žalostnega. Lahko bi se skrila pred celim svetom, lahko bi živela v prepričanju da bo vse vredu, a zavedam se da temu ni tako. vedno se mi dozdeva da se zadnje dni vse vrti v napačno smer, poglavje ljubezni za katerega sem bila skoraj 100% prepričana se je dokončno po skoraj štirih mesecih zaključilo, moja lenoba je na vrhuncu ravno takrat ko me čaka miljon in en test in je uspeh prvega letnika odvisen od dela. Dejansko bolj kot sama sebe prepričujem, deli Tea deli, bolj se počutm zaspano. Ohhh kdaj bo ta pomladna lenoba šla, potrebujem energijo, voljo, sonce, brezskrbne dneve ne pa nekih zasafriranih žalostnih obrazov, ker mojo še tako nizko veselje spravljate v nič, zakaj se ne navadite na malenkosti, ki lahko človeka preprosto razveselijo? Zakaj iščete neko popolno celoto če le te ni nikjer? Zakaj se nihče ne zna zadovoljiti z malim in zato nič manj posebnim? Resnično zadnje čase bolj kot spoznavam ljudi, raje imam živali, gabi se mi skoraj polovica 'znancev' zaradi svojih materialističnih prioritet v življenju in svojo egocentičnostjo. Slabo mi je ob pogledu na vsa tekmovajna in 'tiranijo' ki jo izvajate nad svojimi vrstniki res učasih se bi blo fajn ustavit in pomislt, je to sploh vredno, se zraradi tega počutim bolje, zakaj druge dajem v nič samo zaradi lastne koristi?
Pa vseeno, bolje da si osovražen kot poln laži in pretvarjanja, slej kot prej te bo karma zjebala:)

If I could than I would.

Nad nama se počasi spušča tema. Vse skupaj se mi zdi preveč romantično, da bi bilo resnično. Leživa pod sončnim vzhodom, objeta na travi. Dovolj svetlobe je, da se zazrem v tvoje temno zelene oči in kar ne morem nehati strmeti v njih. Ob tebi se počutim kot, da sem najbolj varen človek na svetu, počutim se kot da me nikoli ne bo nič prizadelo.Ne bojim se napačnih besed, ne bojim se pogledov ljudi okoli mene. Vesela sem le, da imam tebe, da si vedno ob meni. Edini strah v meni je ta, da te bom izgubila, da boš našel boljšo da te kar naenkrat ne bo. Sama sebi v glavi govorim, da ne boš da si drugačen od ostalih, da si ti najbolkši. Prepričana sem da si lažem, da zgubljam čas, da sem sama boljša kot s teboj v paru, da sama zmorem stvari pri katerim me oviraš. Opaziš to napetost in z rahlim poljubom se le ta razbije na koščke, v prah ki ga pesem vetra odnese nekam daleč stran. Ti mi daješ voljo da nadaljujem, s teboj sem srečna, ti si razlog za nasmeh na mojem obrazu, ob tebi vem, da so vsi strahovi zaman, da lahko s teboj osvojim svet. Morda prvič čutim pravo zaljubljenost, ne samo tisto najstniško, res s teboj si predstavljam sedenje v nekem domu za starejše objeta na postelji. Si edini, ki me podpira pri mojih najbolj čudnih odločitvah, edini ki me sprejema tako posebno kot sem. Tvoja osebnost je popolno nasprotje moje, morda je to tisto kar sem iskala, lahko da se motim a ko se tvoje ustnice dotaknejo mojih poletim nekam visoko v vesolje, nekam med zvezde. Ob tebi se počutim svobodno, ne daješ mi občutka da sva v zvezi, ker nisi samo moj fant, si moj najboljši prijatelj. Poslušaš me, in poznaš morda bolj kot poznam sama sebe. Samo zate pišem tale blog, samo zato, da ti poskušam pokazati kako so se planeti končno postavili v pravilno zaporedje tudi zame, z nasmehom se zbudim, z nasmehom zaspim.

Morda se motim, morda nisi tak a zame si najbolši

round and round

Vrtiva se na vrtiljaku, vrtiljaku življenja, vrtiljaku mojih misli najpomembneje, na vrtiljaku mojih želja. Zdaj te ni, potem spet si. Zdi se mi kot da se vožnja ne spreminja, vrtim se v krogu, sama sebe slepim kako zelo se zabavam, ne verjamem si, da imam to moč iztopiti na naslednji postaji. Gledam na mesto spodaj, sprašujem se ali kdo opazi mojo stisko, ali kdo opazi vse solze v mojih očeh, morda ti, ko se znova pojaviš ob meni. SPET sediš zraven spet se mi smejiš in svoje vroče ustnice prisloniš točno na moje, poljub je sladek, zdi se mi kot da traja celo večnost, kot da se bova kmalu postarala skupaj in ko se končno popolnoma prepustim, ponovno izgineš. Zakaj to počneš, zakaj odideš ko te potrebujem najbolj, zakaj te takrat ni ob meni, se ti zdi vredno, da zaradi tebe spustim solzo, upam da ni to tisto kar te osreči. Zakaj se znova in znova vračaš hmeni. Zazdi se mi, da bi te lahko našla in vprašala zakaj se mi to dogaja, zakaj me zapuščaš. Ustavim se izstopim z vrtiljaka a tebe ne najdem. Daj povej mi, si se še kdaj vrnil nazaj hmeni, si me pogrešal ko me nisi našel na najini poti, si spustil solzo ob spominu name tako kot sem jo jaz, vsak dan ko te ni bilo ob meni. TI JE ŽAL DA NISI OSTAL?

Messed up life

'Ti zame bil si knjiga, jaz zate le poglavje'


Ponavlja se stara zgodba, spet sedim na pločniku v temi, in opazujem vse življenje, opazujem dogajanje okoli sebe. Zebe me in počasi dežuje a vseeno se nočem premakniti. Cigaretni dim se počasi razblini, nekako tako kot so se vsa moja upanja, vse moje sanje v tistem trenutku, ko sem se zavedla, da se ponovno ne bo ob meni. Vsakič ko potegnem dim se mi zazdi, da mi napolni celo telo, saj v sebi čutim le praznino, brez upanja. Zvrti se mi v glavi in me prisili v to da zamižim. Pred mano je tisti prvi dan, ko sem te spoznala, prvi dan ko sva spregovorila, prvi objem, prve besede. Takrat si tudi predstavljala nisem, da mi boš kdajkoli pomenil toliko kot mi pomeniš ta trenutek. Res je, vsi so mi govorili, edina si pri kateri je vztrajal še nikoli ni imel tako dolgo nobene prijateljice, nisem vedela ali naj to vzamem kot kompliment, ali kot svarilo a vseeno počutila sem se posebno, ker je to pomenilo, da sem v tvoji glavi nekaj posebnega. Morda se sedaj ko to napišem res sliši egoistično a  tem občutku sem uživala. Veš vedno sem se veselila zares vsakega smsja, vsakega klica, vsake minute ki sem jo preživela s tabo. Lahko sva se pogovarjala najbolj 'random' stvari lahko sem ti zaupala najbolj glupe misli, ki sem jih imela in ti si se le nasmejal in se z mano strinjal. Morda je ravno to tisto, kar me je pripeljalo do tega, da si mi pomenil zares neverjetno veliko. Nekje zadaj v glavi se spomnijam, da sem se bala tega da bi te izgubila in ravno moji največi strahovi so se izpolnili.Oddaljil si se od mene, nisi me poklical, moja sporočila si le hladno ignoriral ali pa odpisal. Pogrešala sem te, ko te nisem videla a nikoli nisi imel časa. Izgubila sem te, izgubila sem ob sebi tisto osebo, ki je bila ena redkih zaradi katere sem se zjutraj zbudila z nasmehom, resda mi ob strani stojijo prijatelji, a vseeno tvojega mesta nihče ne more zapolniti. Zavrtela bi čas nazaj preživela bi vsaj še en dan s tabo, da bi se lahko poslovila. Veš solze se bodo posušile, brazgotine zarastle a vseeno boš vedno nekje ti, vedno boš ob meni v mojih mislih. V glavi premlevam kaj bi mi v tem trenutku rekel ti, neveš kako se počutim a vseeno strah me je tega da te bom izgubila na le še bolj boleč način kot sem te že. Zares se bojim. Vedno si bil proti kajenju veš, žal mi je da ti tudi te želje nisem takrat izpolnila ampak obljubljam da se bom spremenila, brez tebe ni mene, ni v men optimizma, ni nasmeha na obrazu ko se zjutraj zbudim. . .


UPAM, DA SE ZAVEDAŠ DA SI MI SPREMENIL ŽIVLJENJE, čeprav sem zares upala, da nama bo uspelo saj enoletno poznanstvo to ni uspelo a vseeno vse je lepo dokler traja, čeprav upam da bo s časom spomin nate zbledel.

''Nova ljubav staro ljubav briše.''

Resno? se ti zdi ta stavek resničen,se najdeš v njem?

Definitivno je bil eden izmed odgovorov negativen.

ne zdi se mi tko, definitivno ne nikakor ne poznam niti najmanjšega 

upanja v tem, da bi te kdaj pozabila, da bi kdaj ugovotovila, da mi je bolje brez tebe. ne tega si ne predstavljam ne predstavljam si življenja brez tvojih popolnoma brezveznih smsjev, brez tistga objema vsak dan in brez tvojih random lupčkov.

zakaj se mi zdi kot da nek del mene odkar te ni manjka?

Bedno je brez tebe

Bedno je brez tebe

Bedno je brez tebe

POGREŠAM TE

POGREŠAM TE

POGREŠAM TE

samo te besede se mi vrtijo v glavi vedno znova in znova ne izginejo, nočem te pustiti, ne zares nočem. Verjami ali ne prizadel si me, popolnoma se je vse skupaj obrnilo na glavo zato, ker te preprosto ni ob meni.

Lahko je rečt, prebolela ga boš.

Lahko je lagt da sm ga že

Ampak solze v očeh počasi polzijo po licih ena za drugo je razlijejo, nekako tako kor se je razlilo vse s tvojim zadnjim smsjem.

Lahko je priti v šolo z nasmehom na obrazu, ker preprosto sem tista punca z nasmehom na obrazu in ne s solzami v očeh.

'poznaš občutek, ko komaj čakaš da prideš domov,zapreš vrata in preprosto padeš na posteljo?Iz sebe spustiš vse, kar skrivaš pred svetom že cel dan. Ta občutek je obup. Čutiš utrujenost, utrujenost od vsega in ničesar.Vse kar si želiš je nekdo,ki bi ti rekel, da bo vse še uredu,ampak ni nikogar, ne morš se zanest na nikogar, potrebuješ moč, moč ki ti bo pomagala skozi življenje.Ampak dovolj imaš tega, da si močan . Samo enkrat bi se rada prepustila temu toku, vsemu kamor me življenje vodi a kaj jo se bojim da bom ponovno prizadeta, a kaj ko se bojim da se bo najina zgodba še kdaj ponovila. veš naučil si me mnogo stvari, nekatere izmed njih bolijo a vseeno se bi lahko že navadila na bolečino, na bolečino ki ne mine. pa če si ob meni ali pa če te ni sej to dejstvo se sploh ne spremeni.''

ŽELIM SI NEMOGOČE A VSEENO TO ŽELIM!

When I think of you it´s just the same

                                                   This feeling it could

never change Believe me

It fills me up with joy and happiness

Though there is only emptiness

Around me

In the night

All I do is run

Run away

From all what´s in my head,my heart, my soul

Trying to forget

So I fight a war so lost

I just can´t win

But something deep inside tells me

Hold on, not to give in

When will you see

You still belong to me

ZAKAJ SE BOJIM SREČANJA S TABO, zakaj me je strah nekih majhnih stvari, ki jih vedno znova premlevam v glavi in si delam nenormalno slabe scenarije?

BOJIM SE bojim se zavrnitve, bojim se grdih pogledov no zadnje čase se bojim preprosto povedano, BOJIM SE ŽIVETI, nevem kaj se dogaja ampak razočaranje za razočaranjem pripeljejo do tega, da v vsem če se še tok trudim bit pozitivna najdem vedno več negativnosti.

Nebi rekla, da sem optimist, ker vem da nisem.

ZAKAJ SE VČASIH ZAMISLIMO NAD NEPOMEMBNIMI STVARMI.?

upam, da nisem edina punca,ki v glavi premleva vse stvari, pa nej bojo še tok nepomembne, naprimer kakšen pogled sem dobila po tem ko sem nekaj rekla, s katero besedo oziroma dejanjem me je nekdo užalil. s katero besedo sem jaz koga prizadela. Fantje tega ne počnete, hkrati se pa ne zavedate, da punce vsako stvar povezano z vami miljonkat premislite.

Nelogičen blog popolnoma ampak vse svoje trenutne občutke probam nalimat na eno stran, ta stran v moji glavi nima konca.

v prvi vrsti se počutim kot popolna žrtev karme, vrjamem v to, samo ker šele zdej vidim kok nerealno bedn občutek je, ko se ti vse vrne, ko dobiš neke vrste kazen. WHAT GOES AROUND COMES AROUND in počasi spoznavam da si vse to skupaj zaslužim zarat popolnoma glupega obnašanja do ljudi, ki niso nič krivi.

Razočaranje sledi nad vsem tem kar sem postala sama in kar so postali ljudje okoli mene, ne razumem.mogoče tale del komada opiše situacijo:

Prej bli skupej kt familija,
zdej smo bl narazen kt zobje od Ronaldinhia.
Včasih bli smo trije, zdej sva dva,
sam en od naju bi se daju za oba, mejhn narazen da!

Točno to je tisto, kar se dogaja,ne poznam več mojih 'prjatlov' sej nevem če bi te pozdravla na ulci k te vidm, res nevem kaj se je zgodil,in če se najdeš v teh vrsticah vrjem, najbolš je da poveš da jo oz. ga maš rd. sej veš PRILOŽNOST ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA.

kar pa itak pride spet do druzga filinga, zakaj se to dogaja,zakaj se vrača to no. Se opravičujem, da ti prvič nism povedala se opravičujem, da ti nism vrjela, vrjem use bi dala da bi te spet nazaj mela. sama sebe počas razbijam na pradelce, s svojimi nepremišljenimi dejanji, zakaj preprost ne poslušam mami k mi prav.

''Tea ugrizn se u jezik pa dobr razmislš predn kej zinš''

preklicujem vse moje učerejšne besede, ble so napaka.

But I never ment to hurt you

Polne ulice, ki se zlivajo ena v drugo. Nebo se kaže v svojih najlepših barvah saj je sonce že skoraj zašlo. Zlivam se z množico ljudi, ki hiti svojo pot, nekateri domov k svoji družini, spet drugi k svoji ljubljeni osebi, tretji pa v samoto svojega doma.A vseeno se ne počutim kot del njih. počutim se kot nekaj popolno drugačnega, počutim se kot smet, ki jo veter nosi okoli in ji začrtava pot. Morda to pokažejo moje solzne oči a ljudje se na to ne ozirajo. Nevem ali bi si želela, da me kdo vpraša kaj je narobe ali pa mi morda bolj paše ta osamljenost.

Pospešim korak, želim se izogniti vsem pogledom, nekateri so presenečeni, nekateri imajo izraz kot, da sočustvujejo spet tretji se smejijo. Nevem kaj se dogaja z mano, včasih mi je glasba pomagala, da so minili problemi ali pa, da sem jih vsaj za hip pozabila. Zdaj pa ne pomaga prav nič, potrebujem objem tiste osebe, ki sem jo v zadnjih dneh najbolj razočarala. spremeni se glasba na mojem iPodu.

But I never meant to hurt you, I know it's time that I learnt to

                                                          Treat the people I love like I wanna be loved This is a lesson learnt ,  

I hate that I let you down and I feel so bad about itI guess karma comes back around cause now I'm the one that's hurting yeah

And I hate that I made you think that the trust we had is broken

So don't tell me you can't forgive me

Cause nobody's perfect, no, no, no, no, no, no, no, nobodys perfect

Zadane me, hm.. nekateri bi rekli kot 'strela z jasnega'. Zavem se, kako lahko nekateri ljudje popolnoma opišejo tvojo situacijo ne glede na vse. Zakaj se počutim kot smet na cesti?

Prepričana sem, da nisem izživela vseh tvojih pričakovanj, da sem s svojim obnašanjem uničila najino prijateljstvo, da te počasi a vseeno prehitro izgubljam. že samo ob misli na to mi solza zalije oči. Naredila sem nešteto slabih stvari, znala sem jemati ne pa tudi vračati, želela sem, da je vse po moje in s tem te odrivam stran. Veš tudi če bi me vsi ljudje, ki hodijo mimo mene objeli, mi vsi te objemi nebi pomenili niti miljoninko tistega kar mi pomeni tvoj iskren objem. Nikoli te nisem želela zavestno prizadeti a ljudje naredimo stvari brez, da bi jih premislili dvakrat. oprosti za vse žaljive besede, za vse grde poglede, za vse 'kensle' in neodgovorjene klice. vedno si tam zame, od zdej bom tudi jaz tam zate. 

OBLJUBLJAM TI, spremenila sem bom v prijateljico, ki si jo zaslužiš.