Vrtiva se na vrtiljaku, vrtiljaku življenja, vrtiljaku mojih misli najpomembneje, na vrtiljaku mojih želja. Zdaj te ni, potem spet si. Zdi se mi kot da se vožnja ne spreminja, vrtim se v krogu, sama sebe slepim kako zelo se zabavam, ne verjamem si, da imam to moč iztopiti na naslednji postaji. Gledam na mesto spodaj, sprašujem se ali kdo opazi mojo stisko, ali kdo opazi vse solze v mojih očeh, morda ti, ko se znova pojaviš ob meni. SPET sediš zraven spet se mi smejiš in svoje vroče ustnice prisloniš točno na moje, poljub je sladek, zdi se mi kot da traja celo večnost, kot da se bova kmalu postarala skupaj in ko se končno popolnoma prepustim, ponovno izgineš. Zakaj to počneš, zakaj odideš ko te potrebujem najbolj, zakaj te takrat ni ob meni, se ti zdi vredno, da zaradi tebe spustim solzo, upam da ni to tisto kar te osreči. Zakaj se znova in znova vračaš hmeni. Zazdi se mi, da bi te lahko našla in vprašala zakaj se mi to dogaja, zakaj me zapuščaš. Ustavim se izstopim z vrtiljaka a tebe ne najdem.
Daj povej mi, si se še kdaj vrnil nazaj hmeni, si me pogrešal ko me nisi našel na najini poti, si spustil solzo ob spominu name tako kot sem jo jaz, vsak dan ko te ni bilo ob meni. TI JE ŽAL DA NISI OSTAL?
