KRIVA sem *zgodba*

Dolgi koraki in prazna cesta, iščem bistvo tega vsega. Zunaj je mraz in oblečena sm res premalo. Ne spomninjam se zakaj se zunaj mogoče iščem sebe, mogoče iščem svoje misli ali pa jih le bistrim. Sama sem spet, in začuda me to ne moti, nimam občutka samote ker se počutim kot bi v sebi imela votlino, tako popolnoma brez čustev, brez srca, brez krvi. Moje trenutne občutke bi najlažje opisali z besedami MRTVA NAVZNOTRAJ. Po svetu se premika le moje telo brez volje za življenje in brez kakršnega koli občutka zaželjenosti. Ura je že pozna in ulice so prazne. Tu in tam vidim poglede usmerjene vame, a tudi to me ne zaboli. V meni ni niti kančka tistega optimizma in tiste pozitive iz katere črpam vso energijo, mogoče sem edina na svetu s tem občutkom, ampak v meni slišim bitje srca, naglas kot da bi bil v meni samo srce. Res je, sama sem si kriva, vedno sem zahtevala preveč nikoli nisem bila zadovoljnja z malim. Hotela sem vse ali pa nič. Nikoli nisem spoznala tega, da si me resnično imel rad, vse do danes. Veš najina zgodba se je začela nekje avgusta, ali septembra, nikoli se mi te številke niso zdele pomembne, ko sem bila v tvojem objemu nisem poznala tistega ''jutri''. Živela sem za tist trenutek, za tvoje poljube in tvoje besede. Veš pogovarjala sva se in videla čisto vsak dan. Nikoli ni minil dan, brez tvojega glasu in tvojih najlepših rjavih oči. Obljubil si mi, daboš zavedno ob meni, in da me nioli ne boš izpustil iz objema. Moji naivnosti ni bilo ne konca ne kraja. Veš zakaj.? LJUBILA SEM TE.Ko sem te spoznala si bil nedolžen 15letnik jaz pa le leto dni mlajša problematična najstnica. Predstavil si se mi kot vzoren učenec in vrjela sem ti vse dokler nism prišla k tebi domov. Tvoja mama me je gledala čudno, z nekim prezirom v očeh. Mislila sem le, da zato ker ni več edina punca v njegovem življenju. Ampak ko se je odpravil ven po pico, sem ostala sama v sobi. Pristopila je do mene in me povprašala nasplošno o vsem. No, kmalu sva prišli do dela o tvojih puncah veš, nikoli nisva govorila o tem.'' Veš, imel je veliko punc in z večino sem govorila, ampak izmed vsemi dekleti, ki jih je pripeljal domov, si definitivno najbolša. Zadnje čase je Dylan v zelo slabo družbi, upam, da ga boš ti spravila iz nje.'' Niti sanjalo se mi ni, o čem govori. Nism te nikoli vprašala po tvoji družbi, mislila sem si, da mi boš predstavil tvoj način po nekaj časa. No, ni mi bilo treba dolgo čakati. Veš bližalo se je poletje in bilo je ekstremno vroče. Slekel si si jopo in na tvoji soki sem zagledala neke čudne modrice. Samo obrnil si se in me sladko poljubil kot si znal le ti. Povohala sem tvoje lase, in smrdeli so mi po dimu. Trdil si mi, da nikoli nisi kadil in nič. To je bila tista prva laž v plazu laži, ki se nama je približeval. Vsak petek si bil nekje zunaj, nisi mi povedal kje dokler se ni približevalo leto dni po začetku najine zveze. Veš dalj časa sva govila o tem, da sem še nedolžna. Priznal si mi, da ti nisi ampak meen to ni motilo. Mislila sem da bo to najlepši trenutek v mojem življenju in si ga bom zapomnila zavedno. Sam res nikoli ni kot si želimo. Zgodilo se je, zgodilo se je na silvestrovo in v novo leto sva stopila skupaj. Prepričal si me, da boš pazil in ne potrebujeva zaščite. No bila je res lepa noč in zavedno mi bo ostala v spominu. Tvoje vroče telo na meni in tvoje mišice ki so bile potne, res sem uživala. Dišal si mi veš tako kot si dišal le ti.Vse je bilo popolno do popoldneva, ko nisem dobila menstruacije, v lekarni sem izbirala test nosečnosti, nisem si želela otroka res nikoli si ga nisem želela saj ne tako mlada. Test je pokazal, da pod mojim srcem bije še eno tako, čisto majhno srce. Mami nisem želela povedat in tudi ti nisi vedel dokler me nisi hotel objet, čutil si brco otroka, imela sem srečo, dase m vedno nosila široke majice in nihče ni niti posumil. Znova sem na tvoji roki, ki me je objemala obazila modrice na istem mestu kot prej. Vprašal si me, ali je kakršna koli možnost, da bo postal očka. nisem mu želela odgovoriti ampak moja dejanja so pokazala, odgovor. Sesedel se je na tla. Nisva govorila več dni, in ko me je končno poklical, sem ga povprašala o njegovih rokah. Veš ni odgovoril, in rekel mi je le, kje se dobiva in kdaj. Ta kraj mi ni bil poznan, bil pa je poln grafitov in ulite so bile vedno ožje. Zagledala sem te in nekaj ljudi okoli. Čakal me je najtežji prizor v mojem življenju, v tvoji roki sem videla iglo in sklepala da je v njej heroin. Stopil si do mene v solzah a sem te odrinila stran in zbežala, tekla sem v neznano kam ustavila sem se šele tukaj kjer sem zdaj. Nevem kaj naj naredim, pod srcem bije novo življenje, človek ki ga ljubim pa je na poti do groba. Resnično sem izgubljena a vem, da moram sama skozi to.*